Ustavno sodišče je zavrnilo predlog za začasno zadržanje novele zakona o lokalnih volitvah, s katero je večina v državnem zboru črtala volilno pravico državljanom tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji. Sklep je bil sprejet s šestimi glasovi proti dvema. Ti prebivalci tako na lokalnih volitvah 15. novembra ne bodo mogli voliti.
Sodišče je presodilo, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču, ki dopušča zadržanje izvrševanja zakona do končne odločitve, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Proti sklepu sta glasovali sodnici Neža Kogovšek Šalamon in Barbara Kresal.
Kdo stoji za novelo in kdo ji nasprotuje
Novelo je državni zbor sprejel sredi junija, predlagale pa so jo SDS, trojček NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca, zanjo pa so glasovali tudi Demokrati. Proti so bili poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice. Po objavi v uradnem listu je zakon začel veljati 2. septembra.
Iste tri opozicijske stranke so nato vložile zahtevo za ustavno presojo skupaj s predlogom za začasno zadržanje. Opozarjajo, da je bila volilna pravica, ki so jo državljani tretjih držav uživali od leta 2002, odvzeta brez kakršnekoli utemeljitve, zadržanje pa so predlagale zato, ker neupravičeno odvzete volilne pravice pozneje ni mogoče povrniti. Po njihovem prepričanju ljudem s stalnim prebivališčem, ki delajo, plačujejo davke in vzgajajo otroke v Sloveniji, ni mogoče čez noč odreči sodelovanja pri odločanju v lokalni skupnosti.
Ključna dejstva
- 6 proti 2 – razmerje glasov pri sklepu ustavnega sodišča
- 15. november – datum lokalnih volitev
- 2. september – začetek veljavnosti novele
- 2002 – leto, od katerega so imeli državljani tretjih držav volilno pravico na lokalni ravni
- 11. oktober – dan treh posvetovalnih referendumov
O sami zahtevi za ustavno presojo bo sodišče še odločalo. Na enem od treh posvetovalnih referendumov 11. oktobra se bodo volivke in volivci opredelili tudi do vprašanja, ali naj volilno pravico na lokalnih volitvah imajo le državljani Slovenije ali druge države članice EU, ne pa tudi državljani tretjih držav.
Noveli nasprotuje več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. Civilne organizacije so junija v državnem zboru predale podpise za začetek postopka zakonodajnega referenduma, a so od pobude odstopile dan pred 1. septembrom, ko bi se moralo začeti zbiranje 40 tisoč podpisov.
