Farmacevtska industrija po širitvi zdravil GLP-1 s sladkorne bolezni na hujšanje išče naslednje veliko področje rasti, pozornost pa se je usmerila v oreksin, kemični prenašalec v možganih. Ta sodeluje pri uravnavanju spanja, budnosti, pozornosti, motivacije in nagrajevanja, nova zdravila zanj pa že preizkušajo za ADHD, kronično utrujenost pri nevroloških boleznih, depresijo in zasvojenosti.
Oreksin nastaja v razmeroma majhni skupini nevronov v hipotalamusu, njegovi signali pa dosežejo številne dele možganov. Najbolj znana naloga sistema je ohranjanje budnosti, raziskave pa ga povezujejo tudi s pozornostjo, razpoloženjem in motivacijo. Zato raziskovalci preverjajo, ali bi z aktiviranjem ali zaviranjem oreksinskih receptorjev lahko vplivali na različne bolezni in motnje.
Odobritev oveporextona kot prelomnica
Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) je v začetku avgusta odobrila oveporexton, zdravilo, ki neposredno aktivira oreksinski receptor OX2R. Namenjeno je zdravljenju narkolepsije tipa 1, bolezni, pri kateri bolniki izgubijo celice za proizvodnjo oreksina, zato zdravilo namesto splošnega spodbujanja možganov poskuša ponovno vzpostaviti manjkajoči signal.
V ključnih raziskavah so bolniki ob zdravljenju bolje ohranjali budnost, občutili manj dnevne zaspanosti in imeli manj drugih simptomov. Za nadaljnji razvoj je še pomembneje, da je bilo dokazano, da je oreksinski sistem pri človeku mogoče neposredno uravnavati in tako vplivati na delovanje možganov.
Naslednje tarče: ADHD, utrujenost in odvisnosti
- ADHD: družba Alkermes razvija ALKS 7290 za odrasle, prav tako prek aktivacije receptorja OX2R.
- Razlika od stimulansov: klasična zdravila delujejo prek dopamina in noradrenalina, oreksinski agonisti pa prek sistema za vzdrževanje stabilne budnosti.
- Nevrologija: agoniste preizkušajo pri utrujenosti, povezani z multiplo sklerozo in Parkinsonovo boleznijo.
- Psihiatrija: proučujejo vlogo pri depresiji ter odvisnosti od nikotina, opioidov in kokaina.
Resnost pristopa kažejo velike naložbe in prevzemi podjetij, ki razvijajo takšna zdravila. Industrija hkrati raziskuje učinkovine, ki delovanje oreksina spodbujajo, in tiste, ki ga zavirajo; medtem ko je pri narkolepsiji v ospredju aktivacija receptorjev, pri drugih boleznih preverjajo možnosti zaviranja.
Ali bo oreksin res postal naslednja velika zgodba po zdravilih GLP-1, je še prezgodaj napovedovati. Klinične raziskave in obseg vlaganj pa nakazujejo, da bi ta možganski sistem lahko postal eno najpomembnejših področij razvoja novih zdravil v prihodnjih letih.