Večina ljudi z bolečinami v sklepih operacije ne potrebuje, poudarja mag. Iztok Pilih, dr. med., specialist kirurg in travmatolog. Odločitev o kirurškem posegu je po njegovih besedah odvisna predvsem od vzroka težav, razpoložljivih možnosti zdravljenja in potreb pacienta, ne le od jakosti bolečine ali stopnje obrabe sklepa.

Kdaj je operacija sklepa smiselna

Pilih v oddaji Zdravnik ob 18h pojasnjuje, da z natančno diagnostiko loči stanja, pri katerih je kirurški poseg nujen, od tistih, ki jih je mogoče zdraviti drugače. Poškodbe vezi, kit in drugih delov sklepa lahko zahtevajo kirurško popravilo ali rekonstrukcijo. Vendar raztrganina meniskusa ali poškodba vezi sama po sebi še ne pomeni, da je operacija nujna.

Pri napredovali artrozi kolka ali kolena pride v poštev vstavitev umetnega sklepa. Ta možnost je smiselna predvsem takrat, ko bolečine in omejitve močno ovirajo vsakdanje življenje, ustrezno neoperativno zdravljenje pa ne prinese dovolj izboljšanja.

Možnosti zdravljenja brez operacije

Pri številnih težavah s sklepi je bolečine mogoče ublažiti, delovanje sklepa pa izboljšati brez kirurškega posega. Med možnostmi so:

  • fizioterapija in ciljna krepitev mišic, ki povečata stabilnost sklepa in izboljšata njegovo delovanje,
  • protibolečinska in protivnetna zdravila, ki bolečino lajšajo, mehanskega vzroka pa praviloma ne odpravijo,
  • injekcijsko zdravljenje, katerega oblike se razlikujejo po načinu delovanja in pričakovanih učinkih.

Pilih paciente najpogosteje najprej napoti na fizioterapijo, nato pa jim svetuje nadaljevanje vadbe pod strokovnim vodstvom. Zdravila uporablja razmeroma redko. Nobena od teh metod ni univerzalna, injekcije pa praviloma ne nadomestijo vadbe, rehabilitacije in prilagajanja obremenitev.

Pričakovanja pacienta in starost

Pri izbiri zdravljenja je poleg diagnoze pomembno tudi, kako aktiven želi pacient ostati in s katerimi dejavnostmi se želi ukvarjati. Ob enaki diagnozi se lahko zato razlikujejo tudi cilji zdravljenja. Odločitev naj temelji na skupnem pogovoru o koristih, tveganjih in realnih pričakovanjih.

Da starost sama po sebi ni ovira, ponazarja primer 85-letne upokojene učiteljice, ki si je poškodovala sprednjo križno vez v kolenu. Pilih se je odločil za rekonstrukcijo vezi, dve leti pozneje pa mu je pacientka poslala razglednico s Kredarice. Pri starejših so kljub temu ključni splošno zdravstveno stanje, funkcionalne sposobnosti in tveganja posega.

Ne glede na vrsto zdravljenja je cilj manj težav, boljše delovanje sklepa in kakovostnejše življenje. Velik del lahko naredi pacient sam s prilagojenim gibanjem, saj dolgotrajna bolečina pogosto vodi v manj gibanja, slabšo mišično moč in težje opravljanje vsakdanjih opravil.